Predavateljica Jana Dular v Osnovni šoli Trebnje predstavljala svoje delo v Afriki
V petek, 19. 10. 2018, smo se predstavniki skupnosti učencev ter hkrati člani krožka POGUM zbrali v predavalnici, kjer nam je gospa Jana Dular predstavila svoje delo.
Sicer doštudirana pravnica je že od četrtega leta starosti hrepenela po pomoči ljudem v Afriki. Svojih zadnjih deset let življenja posveča humanitarnosti in življenju v Afriki.
Obiskala je štiri države: Ugando, Kenijo, Tanzanijo in Malavi.
V Ugandi je živela eno leto. Državljani brez službe nimajo socialne pomoči, služijo predvsem z obrtništvom. Otroci so v šoli od sedmih zjutraj do štirih popoldne. Ko pridejo domov, opravljajo težka fizična dela. Vsak dan imajo en ali dva obroka, vedno jedo enako hrano, meso le dvakrat na leto. V šoli nosijo uniforme, ena učiteljica pa naenkrat poučuje kar dvesto otrok. Dekleta in fantje do konca srednje šole nimajo tako urejenih pričesk kot mi, saj zaradi varnosti pred ušmi vsem učencem pobrijejo lase. Njihova izobrazba je na splošno precej slaba, šolstvo pa je plačljivo. Veliko staršev si ne more privoščiti stalnih obrokov za otroka, zato se jim zaradi pomanjkanja beljakovin napihne trebuh. Gospa Jana je s svojo plačo kupila toliko kokoši, kot je v mestu otrok, da vsak otrok zaužije eno kokošje jajce na dan. Število bolnih otrok se je s tem zelo zmanjšalo. Za otroke s posebnimi potrebami so naredili ležišča kar v šoli. Na mrzlih betonskih tleh so stale trde žimnice, okna so bila brez šip. Ugandčani so zelo hvaležni ljudje. Zahvalijo se predvsem s petjem in plesanjem.
V Tanzaniji se je spoznala z ljudstvom, ki se imenuje Masaji. Tekoče govori afriški jezik Svahili, jezik okolja. V vasi Masajev stoji šola, v kateri se šola tristo petdeset otrok. V znak zahvale ženske pojejo in plešejo, moški pa skačejo visoko v zrak.
Malavi, osma najbolj revna država na svetu in najbolj varna država v Afriki, je znana po jezeru Malavi, ki meri kar dve površini Slovenije skupaj. Moški svoje družine preživljajo predvsem z ribištvom. Pouk v tamkajšnjih šolah se precej razlikuje od našega (npr. učiteljica nekaj napiše na tablo, učenci glasno ponovijo za njo; ob dvigu roke tleskajo…).
Gospa Jana je ustanovila prostovoljni društvi ELA v Sloveniji in v Malavi. Vsaka črka stoji za svojo besedo v angleščini: E – education (izobraževanje), L – lituracy (pismenost), A – art (umetnost). Leta 2011 so v Malavi zgradili izobraževalni center s knjižnico in igriščem poleg učilnic. Organiziran je tudi Elin mladinski klub z dramskimi, plesnimi, pevskimi delavnicami ter s Tekwandoo in nogometnim klubom. Dopoldne nudi pomoč otrokom s posebnimi potrebami, popoldne pa ostalim učencem. Z učno pomočjo je kar enajst učencev napredovalo v srednjo šolo. ELA center si je ogledal tudi afriški predsedniški svetovalec.
The warm heart of Africa pa se imenuje knjiga, ki jo je napisala predavateljica Jana Dular sama.
Več o njenem delu pa si lahko pogledate na njeni spletni strani, ali pa si poslušate kakšno njenih zanimivih in poučnih predavanj.
Alina Gričar, 8.d
