Obvestila

NOČ V KNJIŽNICI 2022

V četrtek, 31. marca, smo imeli NOČ V KNJIŽNICI. Prisotnih je bilo 15 učencev 7., 8. in 9. razreda in učiteljice Nataša Hribar, Tanja Dvornik, Milanka Merzel ter šolski knjižničarki Mojca Bahun in Maja Ule. Učitelj Zvonko pa je našo dejavnost posnel.

Vse dogajanje je bilo povezano s knjigo avtorice Mateje Gomboc Ime mi je Jon, ki so jo prisotni dobili v dar. Ob koncu so učenci zapisali tudi svoj dnevniški zapis.

V četrtek popoldne smo prišli v knjižnico. Že takoj smo se spoprijateljili in se odločili, da bomo preživeli noč skupaj. Brali smo knjigo, v kateri je tudi ta zapis, saj je to sedaj moja knjiga!!! V skupine smo se razvrstili glede na barve in skupine so bile dobre. Razumeli smo se. Pripravljali smo večerne aktivnosti, povečerjali in zabava se je začela. Prava zabava! Smejali smo se in šele pozno zaspali.

Teja, 7. a

Ne moreš si misliti! Prespal sem v šolski knjižnici! Še preden se je zgodil večer, sem bil navdušen, ko pa sem ga doživel zares, pa še bolj. Izbrana tema je bila res zanimiva – imena. Ko se rodimo, nam starši dajo ime. Nekateri so z njim zadovoljni, ob branju knjige pa sem spoznal Jona, ki s svojim imenom Sebastjan ni bil zadovoljen. Pravi, da je to ime samo za osebno izkaznico. Ta moderni otrok ima prijateljico Jelco ter prijatelje pri košarki. No, to je o knjigi, zdaj pa še druge aktivnosti: branje, načrtovanje aktivnosti, izvedba. Pa priznati moram, da to ni bil moj najboljši spanec.

Miha, 8. b

5. knjižna čajanka

V sredo, 16. marca, smo imeli že 5. čajanko v šolski knjižnici. Tema tokratnega srečanja je bila pesem. Prisotni so bili učenci zadnjega triletja in učiteljici Tanja in Milanka. Vsakdo je prinesel s seboj izbrano pesniško zbirko, iz katere je interpretiral izbrano pesem. Slišali smo pesmi Vinka Möderndorferja, Ferija Lainščka, Barbare Gregorič Gorenc, Andreja Rozmana Roze, Otona Župančiča, Ivana Minattija, Edvarda Kocbeka. Iz pesmi smo izbrali tudi verze, ki so ostali na plakatu.

»Življenje ne more živeti tako, da stoji.« (N. Grafenauer)

Prešernov dan, slovenski kulturni praznik!

V torek, 8. 2. 2022, praznujemo slovenski kulturni praznik. S tem praznikom se spominjamo našega največjega pesnika, prav tako pa z njim obeležujemo in se spomnimo dosežkov slovenske kulture.

V teh časih si umetnost tako kot večina dejavnosti išče prostor na spletu. Pogrešamo živo umetnost, ko se gledalec in ustvarjalec srečata iz oči v oči, ko si delita isti čas in prostor, navdušenje, ganjenost, solze, smeh, čustva … 

Umetnost nas uči sočustvovati z ljudmi, ki niso mi.

Umetnost nas uči opazovati življenje tako kot narava.

Umetnost nas uči razmišljati, nam razvija domišljijo in nam dovoli, da spustimo svoja čustva na svobodo.

Umetnost nas bogati in dela človeške.

 Vsi pa beremo, da v zgodbah z vsemi napakami in vrednotami najdemo tudi sebe.

O kulturi kot vrednoti razmišljajo učenci 8. razreda OŠ Trebnje:     

Prešernov dan ni praznik samo zato, ker je dela prost dan. Na ta dan izobesimo na vseh hišah in javnih zgradbah slovensko zastavo. Slovenci si privoščimo počitek. To je dan za pogovore in druženje ob lepi besedi in slovenski glasbi. Kulturo si ustvarimo sami tako, da se med seboj spoštujemo in se upoštevamo. In če nam je lepo, tudi zapojemo in zaplešemo.

                                                                                                        Manca Verce, 8. a

Kultura je dejavnost, ki obsega področje določenega delovanja. Na ta dan se dogajajo številne prireditve in proslave. Tega dne je tudi dela prost dan, ko se odpočijemo ob izbrani glasbi, filmu ali si ogledamo proslavo. Ob kulturnem prazniku imamo navadno prireditev tudi v šoli, a letos bo zaradi epidemije odpadla.

                                                                                                      Uroš Kotar, 8. e

Kulturo si delimo drug z drugim in tako je naše življenje lažje. Če sodelujemo, lahko dosežemo višje cilje in zmage. In ob dobri knjigi ali filmu, glasbi ali ogledu razstav se sprostimo, nasmejimo, zamislimo ter se z novo izkušnjo vrnemo v svojo zgodb.

                                                                                                    Zara Redek, 8. a

PRAZNIČNO OBARVANA PRAVLJIČNA ČAJANKA

V sredo, 22. decembra, smo se pred poukom zbrali v šolski knjižnici na naši tretji pravljični čajanki. Prebrali smo pravljico Polarni vlak, ki jo je napisal Chris Van Allsburg. Zgodba nas je popeljala na čarobno potovanje na severni tečaj. Dečkova največja želja je bil zvonček z Božičkovih sani. Kaj pa so naše želje v letu 2022? Zaupali smo si naše novoletne želje, nato so učenci izdelali še božične okraske, na katere so svoje želje tudi zapisali.  

OKTOBER – mesec šolskih knjižnic

Na Osnovni šoli Trebnje smo mesec šolskih knjižnic obeležili s pravljično čajanko za učence tretjega triletja. Dogodek je bil v sredo, 13. oktobra 2021, pred poukom v šolski knjižnici. Prisotnih nas je bilo 17 učencev in učiteljev.

»Nekoč, pred davnimi časi …« so zgodbe, ki so se prenašale iz mnogih generacij v preteklosti in nas tudi danes učijo o človekovih vrednotah in kulturi. Prisotni smo ob pravljicah, ki so nam ostale iz otroštva, izrazili različna sporočila in vrednote. Prisluhnili smo pravljici Bine Štampe Žmavc Princesa kamnitih besed. Princesa je zaradi nesramnih besed sezidala okrog sebe kamniti zid in ga zrušila šele s prijazno besedo. Tako je lahko spet našla vse najlepše in najprijaznejše na svetu. Tudi naše druženje se je končalo s prijazno besedo DOBER DAN, NAJLEPŠI DAN.

17. september – DAN ZLATIH KNJIG

17. septembra Bralna značka tradicionalno začenja bralno leto in tako počasti dan zlatih knjig, dan rojstva in smrti Franceta Bevka. Prvošolcem na osnovnih šolah v Sloveniji in slovenskih šolah v Italiji so tudi letos na ta dan podarili slikanico.

Tudi prvošolci OŠ Trebnje so obiskali šolsko knjižnico in prejeli darilno slikanico Ponikalnice Miroslava Košute in ilustratorke Suzi Bricelj, ki jim jo poklanja Bralna značka.

Povabili smo jih k skupnem branju s starši in pogovoru o prebranih knjigah, kar otroka spodbuja, da tudi sam posega po knjigah. Pot do znanja se začne z branjem.

Zloženka Otrok, branje, odrasli

NOČ KNJIGE 2020 smo na OŠ Trebnje obeležili z ZAKLJUČKOM BRALNE ZNAČKE za odrasle. 

Načrtovanega zaključka letošnje sezone branja odraslih za bralno značko zaradi trenutnih razmer nismo mogli izpeljati. Želja po druženju ob knjigah nas ni ustavila, zato smo imeli zaključno srečanje v virtualnem okolju, in sicer v četrtek, 23. aprila 2020, ob 19. uri.

Počastili smo praznik knjige, ki se v okviru projekta Noč knjige obeležuje po celem svetu. Letošnji fokus Noči knjige je bil France Prešeren in praznovanje 220-letnice njegovega rojstva. Prešernove verze upanja in novega življenja smo prepletali z zgodbami iz prebranih knjig. Spletno srečanje bralcev je potekalo prijetno in živahno skoraj eno uro. Prisotnih je bilo 11 udeležencev. Pogovor sva vodili šolski knjižničarki Mojca Bahun in Maja Ule. Najbolj izpostavljene knjige slovenskih avtorjev so bile: Ninina pesnika dva, Kamen nad gladino, Hotel sem prijeti še luno, Gimnazijec, Srečne zgodbe bolečina.

Priznanja za opravljeno bralno značko odraslih OŠ Trebnje bomo podelili, ko bomo spet v šoli.

Pogovor smo sklenili z mislimi, ki smo jih izluščili iz prebranih knjig:

Ljudje se doma premalo pogovarjamo. Nikoli nisi popoln, si pa lahko uspešen. Vse se začne in konča v družini. Nihče ne gre brez ovir skozi življenje.

Trebnje, 23. april 2020                                                                               Šolska knjižnica

 

2. april – mednarodni dan knjig za otroke

Poslanico z naslovom Lakota po besedah

je napisal Peter Svetina,

plakat in vabilo-kocko je ustvaril Damijan Stepančič,

vse gradivo je oblikovala Melita Rak.

 

Seznam knjig, ki sta jih ustvarila Peter Svetina in Damijan Stepančič.

Peter Svetina

LAKOTA PO BESEDAH

V moji deželi konec aprila ali začetek maja ozelenijo grmi, ki jih kmalu nato naselijo zapredki metuljev. Kot vata ali kot sladkorna pena zgledajo, ličinke pa požirajo list za listom, dokler grmi niso videti popolnoma opustošeni. Ko se metulji razvijejo, odletijo, grmički pa kljub temu niso uničeni. Ob letu ponovno ozelenijo, spet in spet.
To je podoba pisateljice, podoba pesnika. Zgodbe in pesmi ju izjejo, izčrpajo ju, in ko so napisane, odletijo, odidejo v knjige, odidejo med poslušalce. To se ponavlja. 
In kaj se zgodi s pesmimi in zgodbami?
Poznam fanta, ki so mu operirali oči. Dva tedna po operaciji je moral ležati le na desnem boku, potem še mesec dni ni smel brati, ničesar. Ko je po mesecu in pol prijel v roko knjigo, se mu je zdelo, kot da bi besede z žlico zajemal iz sklede. Kot da bi jih jedel, zares jedel.
In poznam dekle, ki je zdaj učiteljica. Pravi: Otroci, ki jim starši niso brali knjig, so siromašni.
Besede v pesmih in zgodbah so hrana. Niso hrana za telo, nihče si z njimi ne bo napolnil želodca. So hrana za duha in dušo.
Kadar je človek lačen in žejen, se mu stisne želodec, osušijo se mu usta. Išče, kje bi lahko dobil vsaj kos kruha, skodelico riža, koruze, kakšno ribo ali banano. Bolj ko je lačen, bolj se mu oži pogled, ne vidi več drugega kot par grižljajev, ki bi ga nasitili.
Lakota po besedah se ne kaže tako, kaže se kot malodušnost, kot brezbrižnost, kot arogantnost. Ljudje, ki jih tare ta lakota, se ne zavedajo, da je njihova duša premražena, ne zavedajo se, da hodijo mimo sebe, pa se ne vidijo. Del sveta jim odteka, ne da bi ga sploh kdaj opazili.
To lakoto potešijo pesmi in jo potešijo zgodbe.
Če tega doslej nismo počeli, je upanje, da se nasitimo?
Je. Fant bere, skoraj ni dneva, da ne bi bral. Punca, ki je postala učiteljica, bere zgodbe svojim šolarjem. Vsak petek. Vsak teden. Če kdaj pozabi, jo na branje spomnijo otroci sami.
Pa pisateljica in pesnik? Ob letu bosta ozelenela. In spet ju bodo izjedle zgodbe in pesmi, ki bodo kot metulji poleteli na vse strani. Spet in spet.

Pozivamo vas, da si izberete knjigo Petra Svetine ali Damijana Stepančiča s seznama, in preberete odlomek ali več.

Na povezavi si lahko ogledate posnetke (FB), ki jih ob letošnjem praznovanju 2. aprila z nami delijo različni bralci.

Delite dobre knjige in si bogatite čas. V teh dneh smo še posebej lačni besed.

Dostopnost