Pred dnevom reformacije
31. oktobra v Sloveniji praznujemo državni praznik dan reformacije.
Na ta dan je leta 1517 profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o potrebni prenovi Cerkve. S tem se je začelo reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Cerkve, hkrati pa je prispevalo ne le k verskemu, ampak tudi k posvetnemu, kulturnemu in narodnostnemu razvoju.
Reformacijsko prepričanje o pomenu posameznikove notranje vere (brez posrednikov med njim in bogom) je povzdignilo pomen človeka, njegove osebnosti, njegovih pravic in tudi odgovornosti do vseh institucij, od cerkve do države. Protestantsko pojmovanje posameznikove svobode vesti in enakosti ljudi v osnovnih verskih pravicah lahko danes preslikamo tudi v vrednoto strpnosti. Ob najpomembnejši protestantski zahtevi, da mora bogoslužje potekati v maternem jeziku, so se pojavile prve oblike šolstva, saj vere ni bilo mogoče širiti, če se ni prej ljudi naučilo tudi brati. Luthrovi nauki so odmevali tudi v slovenskih deželah.
Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je bil Primož Trubar. Je avtor prvih dveh knjig v slovenskem jeziku in prve slovenske tiskane knjige nasploh. V Nemčiji je namreč leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik. Ustvaril je več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. V tem času so izšla še druga dela, kot sta prevod Biblije Jurija Dalmatina in prva slovnica o slovenskem jeziku Zimske urice Adama Bohoriča. Pomen slovenskih protestantov za slovensko književnost povečuje tudi dejstvo, da od protestantskih del (od 1613) do leta 1675 ni izšla več nobena knjiga v slovenskem jeziku.
31. oktobra še posebej izpostavljamo pomen Primoža Trubarja. Stati inu obstati so besede, ki kažejo na njegov življenjski boj, zagovarjanje idealov in neizmerno ljubezen do njegovih ljubih Slovencev. Prav Trubar je tisti, ki nas je tako poimenoval. Ker ni bil razumljen, so ga oblasti preganjale, vendar sam v okolju nigdirdom, kot ga je poimenoval, ni koval zamer. S svojimi deli je v zibelko našega naroda položil vrednote, ki so vsem nam lahko še danes življenjsko vodilo.
Na to smo spomnili tudi šestošolce, ki so si na kulturnem dnevu (fotoutrinki) ogledali Trubarjevo rojstno hišo, se seznanili z njegovim življenjem in delom, sodelovali na knjigoveški delavnici in spoznali življenje avtorja Martina Krpana Frana Levstika.
Resda so v času protireformacije zažigali protestantske knjige, jezika pač niso mogli uničiti. Zaradi Trubarja in drugih reformatorjev je slovenski jezik najbolj vseobsežen izraz slovenske kulture.
Ob prazniku reformacije vsem iskreno čestitam in želim, da bi v času preizkušenj zaupali vase, stali in obstali.
Maja Ogrinc, prof. slovenščine
