Noč v knjižnici 2025
V četrtek, 17. aprila, smo imeli Noč v knjižnici. Dogodka se je udeležilo 18 učencev 7., 8. in 9. razreda, učiteljici Kaja Tržan in Sergeja Sever, knjižničarki Maja Ule in Sabina Kirm ter učitelj Zvonko Simeunič.
Beseda in dogajanje sta se vrtela okoli knjige Kjer veter spi, ki jo je napisal izkušen jamar Damjan Šinigoj. Avtor je z nami delil številne nenavadne in tvegane zgodbe jamarske reševalne službe ter nam približal svet pod zemljo. Vsak udeleženec je prejel izvod knjige, avtor pa je v knjigo prijazno zapisal posvetilo.
Po večerji smo pripravili kratke scenarije, si razdelili vloge in ustvarili edinstvene uprizoritve v stilu telenovele, grozljivke, muzikala in pantomime. Ko se je spustila noč so se začeli jamski izzivi. Z naglavnimi svetilkami smo se spustili v temne jame in reševali naloge. Utrujeni, a polni novih doživetij, smo se pripravili na spanje. Nekateri smo noč mirno prespali in se zbudili spočiti, večina pa je ugotovila, da bi bilo udobnejše ležišče vseeno dobrodošlo.
»Bil je večer, ki ga ne bom pozabila. Ves čas je bilo polno zabave, tudi pisatelj Damijan Šinigoj je povedal veliko zanimivih zgodb o jamarstvu. Naslednje leto bom z veseljem spet prišla, saj so bili trenutki edinstveni in pristni. Zato me pričakujte tudi prihodnje leto.« Vera Vencelj, 8. b
»Noč v knjižnici se je začela z obiskom pisatelja, ki je bil po mojem mnenju nekoliko predolg. Nato smo se razdelili v skupine in skupaj z učiteljem pripravili prizor iz jame s posebnim izzivom – mi smo imeli muzikal. To mi je bilo najbolj všeč. Jedli smo tudi pico in se medtem zabavali. Za konec smo odšli še v jame, kjer smo morali opraviti nalogo. Dan se je zaključil in morali smo spat – seveda pa nismo takoj zaspali. Te noči v knjižnici ne bom nikoli pozabila.«
Julija Peskar, 8. c
»Noč v knjižnici je bila zabavna in družabna. Zelo mi je bila všeč.« Jakob Nadrih, 7. f
»Zelo je bilo zabavno, ko smo pripravljali prizore.« Eva Pekolj, 7. e
»Na noči v knjižnici se lahko zgodi marsikaj – od igranja klavirja, pogovora o knjigi, pa vse do iskanja v slovenskih jamah. Edina stvar, ki jo vedno pogrešam, je moja mehka postelja.« Manca Kek, 9. c
