Nazadnje posodobljeno ponedeljek, 13. 4. 2020 – Marjetka Ganc

Pri Založbi Rokus Klett so se odločili, da je vsem učencem v času krize omogočen brezplačen celodnevni dostop do vseh njihovih elektronskih in interaktivnih gradiv (učbenikov, delovnih zvezkov, samostojnih delovnih zvezkov in vadnic). Za geografijo sta to naslednji spletni strani: www.iRokus.si in www.iRokusPlus.si (6.–9. razred). Povezava do navodil za brezplačen dostop je na voljo v zavihku za matematiko.

Do nadaljnjega bodo vsebine za GEO 6 objavljane vsak sodi šolski teden, vsebine za ZGO 6 pa vsak lihi šolski teden (gledano glede na šolsko leto). Vsebine za GEO 7, 8 in 9 bodo objavljane vsak teden.

5. teden (14. 4. 2020 – 17. 4. 2020)

Dragi šestošolec/šestošolka.

Vstopaš v peti teden učenja na daljavo. Upam, da si zdrav in da ti tovrstno delo ne povzroča težav.

Pri geografiji si do sedaj opravil dve aktivnosti, v tem tednu je pred tabo tretji izziv. Dobro si organiziraj čas in delo vestno opravi.

Pripravi zvezek, SDZ in pisalo. Vklopi zvočnike, PRENESI POSNETEK Z RAZLAGO na spodnji povezavi in ga predvajaj.

Nato pozorno poslušaj razlago in naredi naloge, ki so opisane v posnetku.

Ko končaš, izpolni še anketo, ki se nahaja na povezavi pod posnetkom.

Torej: najprej posnetek, nato anketa.

POSNETEK Z RAZLAGO (prenesi ga in predvajaj).

Povezava na anketo. Izpolni jo do ponedeljka, 20. aprila.

Če imaš čas in voljo za dodatno delo, pa te povabim k reševanju naslednjih nalog:

SESTAVI ZANIMIVO SLIKO,
RAZIŠČI OKOLICO OŠ TREBNJE (v okvirček Iskanje vpiši OŠ Trebnje),
UGOTOVI NADMORSKO VIŠINO KRAJEV,
morda pa se preizkusiš tudi v KVIZU POZNAVANJA 3O DRŽAV SVETA.

Uspešno delo in vse dobro ti želim.

Učiteljica Marjetka Ganc

————————————————————————————————————————————————————————————-

3. teden (30. 3. 2020 – 3. 4. 2020)

6. razred (3. teden):

Pozdravljen, dragi šestošolec!

Nekaj izkušenj z »učenjem na daljavo« si v tem času gotovo že pridobil. Prepričana sem, da ti tudi delo za geografijo, ki je zapisano spodaj, ne bo predstavljalo težav.

Delaj takrat, ko imaš čas. Bodi natančen, da bo učinek čim boljši.

1. Saj veš, kaj naredimo navadno na začetku ure? PREVERJANJE DOMAČE NALOGE.

Danes boš to storil sam. Prepričana sem, da zeloooo natančno. Oglej si rešitve za prvi teden (klikni na rešitve).

2. Kaj pa sedaj? Predlagam KRATKO PONOVITEV – da snov preteklih dveh ure ne bo šla v pozabo. Počasi preberi zapisa iz zvezka Gibanje Zemlje ter Časovni pasovi in datumska meja. Sedaj zapri zvezek in ustno odgovori na spodnja vprašanja.
Koliko časovnih pasov je na Zemlji?
V katerem časovnem pasu leži Slovenija?
Po katerem poldnevniku poteka datumska meja? Poišči jo v atlasu na zemljevidu sveta. Zakaj se menjavata dan in noč?
V kateri smeri se vrti Zemlja?
Kje na Zemlji sta dan in noč vedno dolga po 12 ur?
Letos je prestopno leto. V čem se razlikuje od ostalih?

Če ne gre … odpri zvezek in si pomagaj z zapisanim.

3. Za ponovitev še ena vaja. Pripravi SDZ str. 67. Poglej zemljevid časovnih pasov. V sredini je prazen okvirček. V zgornji (rumeni) del napiši Trebnje, v spodnji (beli) del 8.00. S pomočjo zapisanih časovnih pasov izračunaj, koliko je ura v Pekingu (in ostalih mestih), ko je pri nas 8.00. Reši še nalogo 3c.

4. Preberi besedilo v SDZ na str. 71 in nato v zvezek prepiši zapis. Razmišljaj o tem, kar pišeš. To je tudi učenje.

LETNI ČASI

Naš planet ima navidezno črto – vrtilno os, ki poteka skozi severni in južni tečaj ali pol.

Zemlja in njena os sta nagnjeni za 23,5°.

Letni časi nastanejo zaradi potovanja Zemlje okoli Sonca in zaradi nagnjenosti njene osi.

Če bi bila Zemljina vrtilna os pravokotna na ravnino Zemljinega gibanja, bi v vsakem kraju na Zemlji Sonce vse leto sijalo enako in letnih časov ne bi bilo.

Tako je na poti okoli Sonca enkrat proti Soncu nagnjena severna polobla Zemlje, enkrat pa južna. Tista polobla, ki je nagnjena proti Soncu, dobi več sončne energije, torej več svetlobe in toplote. Polobla, ki pa je oddaljena dlje od Sonca pa prejme manj sončne energije, zato je tam hladneje.

DOMAČA NALOGA:

o Na povezavi poglej »učno uro« o rotaciji in revoluciji. Ne skrbi – traja le 4 minute.

o Z bratom, sestro ali starši prikažite gibanje Zemlje pri rotaciji in revoluciji (podobno kot je prikazano v animaciji).

1. teden (16. 3. 2020 – 20. 3. 2020)

6. razred (1. teden):

Spoštovani šestošolci.

Sedaj bo naše delo potekalo na daljavo. Zato – pripravi SDZ in zvezek za geografijo ter atlas sveta.

V pretekli uri ste pisali kratko preverjanje o geografski legi in stopinjski mreži (ko se vrnemo k pouku, ga boste dobili nazaj). Pričeli pa smo tudi s spoznavanjem vsebin o gibanju Zemlje. Zapis o rotaciji in revoluciji že imate v zvezku.

V tem tednu naredite naslednjih pet aktivnosti.

V SDZ preberite besedila od str. 64 do 69. Vsebine preberi natančno, z razumevanje, bistveno podčrtajte.

Preverite, če ste že opravili nalogo, ki ste jo dobili preteklo uro: SDZ 64/1, 66/1,2 in 68/1. Če še kaj manjka, naredi sedaj.

V zvezek prepišite besedilo o časovnih pasovih in datumski meji (spodaj).

—————————————————————————————————————–

ČASOVNI PASOVI IN DATUMSKA MEJA

Posamezni kraji na Zemlji imajo v istem trenutku različne lege glede na Sonce, zato so v različnih krajih na Zemlji različni deli dneva. Ko je pri nas poldan, je na nasprotni strani Zemlje polnoč.

Vsa Zemlja je razdeljena na 24 časovnih pasov, vsak je širok 15°.

V vsakem časovnem pasu imajo vsi kraji enak krajevni čas.

V Sloveniji velja srednjeevropski čas (SEČ).

Po 180. poldnevniku poteka dogovorjena mednarodna datumska meja.

Pri prehodu datumske meje z vzhoda na zahod se doda en dan. Pri prehodu od zahoda proti vzhodu se isti dan ponovi.

—————————————————————————————————————–

Na spodnji povezavi si oglejte kratko predstavitev o časovnih pasovih in datumski meji in preberite besedilo, ki je zapisano na rumeni podlagi pod posnetkom.

ČASOVNI PASOVI: https://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/1070 (Na posnetku je vmes nekaj sekund premora, a vas to naj ne moti.)

V zvezek v celih povedih napišite odgovore na naslednja vprašanja. (Uporabite gradivo na zgornji povezavi.)

Pojasni, kaj pomeni kratica GMT.
Zamisli si, da potuješ proti vzhodu, recimo v Azijo. Ko boš prispel tja, bo potrebno prestaviti uro. Kam (naprej ali nazaj)? Zakaj?
Na katerem otočju praznujejo novo leto najprej? Otočje poišči v atlasu.

Če imate učenci ali starši kakšna vprašanja v zvezi z načrtovanimi dejavnostmi pri predmetu geografija, jih lahko vpišete na povezavi. Pri postavljanju vprašanj bodite konkretni, jasni in racionalni. Na tej povezavi boste našli tudi odgovore učiteljev. Odgovor lahko pričakujete v 24 urah (v delovnem tednu). Bodite pazljivi, ker lahko nehote pobrišete vsebino dokumenta (vprašanja in odgovore, ki jih je vpisal že nekdo pred vami). Bodimo solidarni, stopimo skupaj in vsi iz teh izrednih razmer pridobimo kar se da največ koristnega.